Maruša se ne ozira na predsodke ljudi okoli sebe in želi živeti tako kot sama čuti, da je prav. Ker je takšna kot je, tudi drugi ob njej začnejo opuščati svoje izumetničeno vedenje in biti preprosta človeška bitja. Ko Maruša dobi svojih pet minut, obrne svet okoli sebe na glavo… in vsem je tako veliko bolj všeč.

To je lahko pravljica, lahko je ljubezenska zgodba ali pa zgodba o svobodi duha - o tem, kako je življenje veliko prijetneje, ko smo ljudje srčni drug z drugim in si dovolimo čutiti in misliti po svoje, ne glede kakšna je družba okoli nas. Če smo v tem samozavestni, prebrisani in ljubeznivi kot Maruša, nam ne more spodleteti.